Z naraščanjem temperature zraka se bodo v prihodnosti spremenile tudi razmere za pridelavo hrane v Sloveniji. Strokovnjaki Agencije Republike Slovenije za okolje so pripravili oceno vpliva podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja na kmetijstvo in gozdarstvo. Ta kaže, da se bo ogreval površinski sloj tal in dolžina rastne dobe se bo podaljševala – spomladi se bo začela prej, jeseni pa končala pozneje, na Primorskem se bo razpotegnila tudi v zimsko obdobje. Sprememba v dolžini rastne dobe bo lahko imela tako pozitivne kakor tudi negativne učinke na pridelek kmetijskih rastlin. Povečal se bo izbor kmetijskih rastlin, ki bodo lahko uspevale tudi na območjih, kjer jih danes še ne gojimo, možno bo uvajanje novih toplotno zahtevnejših kmetijskih rastlin. Tako so v Ajdovščini leta 2015 na občinski njivi uspešno preizkusili gojenje vrste tropskih in subtropskih kulturnih rastlin, ki bi lahko ob segrevanju podnebja nadomestile ali dopolnile tradicionalne kulture v Vipavski dolini: afriško kumaro, sladki krompir, okro, različne vrste buč in andsko jagodo.
Skrb pa vzbuja širjenje rastlinskih bolezni, ki jih še ne poznamo, in širjenje tujih invazivnih rastlinskih vrst, zlasti plevelov. Rastlinski svet bo ob daljši rastni dobi še bolj izpostavljen sušnim in vročim poletjem in povečale se bodo potrebe po namakanju. Zaradi zgodnejšega razvoja rastlin in zgodnejše setve pa kljub višjim temperaturam pomembna dejavnika tveganja ostajata tudi zastoj rasti ob ohladitvah ter pozeba, ki ju bodo prinašali naključni vdori polarnega zraka, zato se bo povečala tudi potreba po zaščiti pred pozebo. Časovno neusklajene spremembe nastopa razvojnih faz rastlin (npr. spomladanskega olistanja in cvetenja) bodo ogrozile tudi prehranjevalne verige in življenjski prostor nekaterih žuželk opraševalk. Spremenjena dinamika cvetenja alergenih rastlinskih vrst že danes vpliva na zgodnejšo in dlje trajajočo obremenjenost zraka s cvetnim prahom in s tem povezanimi vplivi na zdravje prebivalstva. V toplejšem prihodnjem podnebju skrb vzbujajo tudi številnejše generacije toploljubnih insektov, med katerimi so številni rastlinski škodljivci.
Ne glede na to, kako dobro bo svet nadziral izpuste toplogrednih plinov v prihajajočih letih, se bo podnebje še naprej spreminjalo. Na podnebne spremembe se bomo morali prilagoditi. Prilagajanje na podnebne spremembe je ključni dejavnik prihodnje varnosti in blaginje ljudi, zaščite okolja, narave in premoženja, trajnostne oskrbe z naravnimi viri ter učinkovitega gospodarstva. V ta namen so dodane naslednje informacije o kmetijskih kulturnih rastlinah, ki so bolj odporne na določene vremenske dejavnike, odpornejše na bolezni in škodljivce, katere so slovenske avtohtone sorte in katere so primerne tudi za ekološko pridelavo. Dopisane so informacije ali so rastline primerne za pridelavo na prostem ali v zavarovanih prostorih.
Ukrepi za zmanjševanje izpusta toplogrednih plinov se izvajajo v okviru ukrepa kmetijsko okoljsko-podnebna plačila:
- Gnojenje (dušikova analiza, gnojenje z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak, setev rastlin za podor; zeleno gnojenje, gnojenje z gnojili dovoljenimi v ekološki pridelavi).
- Varstvo rastlin (uporaba protiinsektnih mrež, uporaba zastirk in mehansko zatiranje plevelov, uporaba metode konfuzije in dezorientacije).
- Posevki oziroma kolobarjenje (5-letni kolobar in izbor vrst kmetijskih rastlin, neprezimni medonosni posevki).
- Obdelava oziroma oskrba (setev rastlin za podor – zeleno gnojenje, konzervirajoča obdelava tal, ozelenitev njivskih površin, pokritost tal v medvrstnem prostoru).
Zadnja leta je suša poglavitni omejevalni dejavnik pridelovanja živil in krme. Zato se vedno bolj osredotočamo na selekcijo rastlin z tolerantnostjo oz. manjšo občutljivostjo na sušo. Moramo se zavedati, da obstaja kar nekaj vrst in sort kulturnih rastlin, ki so odporne ali manj občutljive na sušo. Dale bodo večji pridelek kot druge, občutljive vrste in sorte, ampak globalno bo ta pridelek še vedno manjši kot v optimalnih razmerah. Hkrati z izbiro sort pa se prilagaja tudi tehnologijo pridelave glede na podnebne spremembe – uporaba namakanja, pokritih prostorov, rastlinjakov in steklenjakov, uporaba raznih zastirk in pokrivk… Prav tako se lahko poslužujemo različnih ukrepov za preprečevanje stresa rastlin, kot je na primer škropljenje z algami ali uporaba biodinamičnih preparatov za krepitev rastlin.
Prilagajamo lahko tudi čas sajenja glede na pričakovano vreme in temperaturo, da rastline uidejo suši in pozebam ter drugim neugodnim vremenskim pojavom. Proti toči se bo vedno več uporabljalo zaščitne mreže in pokrite prostore.
Mogoče bi se morali v primeru suše in izbire rastlin ravnati glede na globino koreninskega sistema, rastline z globljimi koreninami suša ne prizadene toliko kot tiste s koreninami tik pod površjem. Pomembno je spodbujati tvorbo globokega koreninskega sistema. Pomembna je tudi organska snov v tleh in priprava tal pred sajenjem ter oskrba tal v času rasti (preprečevanje zaskorjenja tal, razne zastirke…).
Podnebnim spremembam so dobro prilagojene tudi avtohtone rastline. Vendar se moramo zavedati, da v večini primerov ne dajo tako obilnega pridelka kot hibridi, ki pa zahtevajo določeno tehnologijo pridelave s katero tudi zmanjšamo vpliv podnebnih sprememb (namakanje, pridelava v pokritih prostorih).
Prav tako je pomembno vedeti, da natančen seznam prilagojenih rastlin na podnebne spremembe, predvsem zelenjadnic, ne obstaja, saj se asortiment kulturnih rastlin (predvsem zelenjadnic) iz leta v leto spreminja, kar pomeni, da bo v roku 5 let več kot polovica drugih/novih sort, kot jih imamo sedaj na voljo.
V sklopi SEV projekta je bil pripravljen seznam rastlin z opisanimi lastnostmi, ki lahko kljubujejo podnebnim spremembam. Za prilagoditev podnebnim spremembam je poleg izbire sort pomembna tudi tehnologija pridelave!
V rastlinski proizvodnji se lahko prilagodimo z izvajanjem naslednjih ukrepov:
- Pravilna izbira tehnologij pridelave in sort.
- Ustrezna izbira datuma setve, sajenje manj občutljivih kultur (npr. del koruzne silaže nadomestijo s krmnim sirkom, sajenje ustreznih podlag pri sadikah večletnih rastlin).
- Spremenjen kultivar.
- Uvedba namakalnih sistemov.
- Diverzifikacija proizvodnje.
- Ustrezno gnojenje.