Pomemben razlog za izvajanje kontrol ekološkega kmetijstva je tudi zagotavljanje varstva okolja in naravnih bogastev ter omogočanje oskrbe prebivalstva z zdravimi pridelki in izdelki.
Ob kontroli in certifikaciji ekoloških kmetij sledimo predpisom in določilom:
- Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 72/18 in 17/19 – popr.),
- Uredba EU 2092/91,
- Zakon o kmetijstvu,
- Standardi Biodar,
- Standardi Demeter.
Kontrolna organizacija v postopku kontrole kmetij preverja spoštovanje minimalnih predpisov za ekološki pridelavo ter pogoje, ki jih mora pridelek oz. živilo izpolnjevati, da ga je dovoljeno označiti z oznako »ekološki«.
Kaj ekološki kmet sme in česa ne?
Ekološki kmet mora imeti več razumevanja in znanja za pravilno kmetovanje po ekoloških smernicah. Kaj ekološki kmet sme in česa ne, natančno določa Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil in zajema tako rastlinsko pridelavo, nabiranje prosto rastočih rastlin, živinorejo, čebelarstvo, ribogojstvo, kot tudi predelavo, pravilno označevanje ekoloških pridelkov oz. živil in sistem kontrole.
Osnovne prepovedi v ekološkem kmetovanju so:
• uporaba kemično sintetičnih sredstev za varstvo rastlin,
• uporaba razkuženega semena,
• uporaba lahko topnih mineralnih gnojil,
• uporaba sintetičnih dodatkov v krmilih,
• uporaba surovin živalskega izvora v krmilih in gnojilih,
• uporaba gensko spremenjenih organizmov,
• preventivno zdravljenje živali s kemoterapevtiki (antiabiotiki, kokcidiostatiki...).